Resnica o rodovniku

Resnica o rodovniku
Povsod lahko slišimo, da je rodovnik le nek nepomemben list papirja s katerim lahko psa razstavljamo in se hvalimo naokrog. Preprečujejo nas, da rodovnika ne potrebujemo, saj so nerodovniški psi boljši, lepši, bolj zdravi pa še manj stanejo.
Ste se morda vprašali o izvoru sosedove nerodovniške čivave? Lahko dokažete, da v preteklosti ni bila mešana z npr. pinčem in je čivavi le vizualno podobna, karakterno pa skoraj nič? Ne, kajti dokazilo o izvoru je le rodovnik in ne pričanje prodajalca oz. lastnika psa.
Primer: Šli ste na obisk k svojim znancem, ki so pred kratkim kupili »čistokrvnega labradorca, brez rodovnika«. Baje se je zelo splačalo-pes je stal le 300 eur, spoznali pa so celo oba starša. Prodajalci so vztrajno trdili, da je mladiček sedmi v leglu, zato ni dobil rodovnika-torej je bil zato cenejši.
Problemi se pojavijo pri šestem mesecu starosti, ko mrcine, ki je večja od navadnega labradorca ne morejo več obvladovati. Začudeni ugotavljajo, da pes nima lastnosti, ki jo jih prebrali v opisu pasme. Kmalu tudi začne šepati in kazati znake dizplazije. Mora na operacijo, ki bo stala nekaj čez 1000 eur.
Pes prestane operacijo, ki pa je zaradi zapletov stala več kot rečeno. Stroški ob okrevanju in stroški operacije znašajo skupaj 2300 eur. Torej je vse skupaj v resnici stalo 2600 eur. Takrat se pojavijo vprašanja: zakaj? Je bila nakup nerodovniškega psa mogoče napaka?
Kaj je rodovnik in za kaj je pomemben

Rodovnik je osebni dokument ali rojstni list psa na katerem so zapisani osnovni podatki o psu:
~rodovniško ime psa ter imena njegovih prednikov za 3 ali 4 generacije nazaj,
~pasma psa, datum kotitve, številka vpisa v rodovno knjigo in čip (če je bil pes čipiran že v leglu), sicer pa tetovirna številka ki se mora skladati s številko, ki jo ima psiček vtetovirano v uho (ali kje drugje na telesu),
~podatki o vzreditelju

V rodovnik pa se postopoma vpisujejo tudi podatki o lastniku, rezultati delovnih preizkusov ali preizkusov naravnih zasnov, uspehi iz razstav in zdravstveni pregledi (glede na pasmo).

Rodovnik je zelo pomemben, saj lahko iz njega razberemo, da pes res pripada določeni pasmi. Prav tako lahko iz izvidov razberemo zdravstveno stanje psa in preverimo, če njegovi predniki ne prenašajo genetsko prenosljivih bolezni. Prav je, da se pred nakupom psa prepričamo na katere bolezni je nagnjena izbrana pasma-če o njej nimamo vsaj osnovnega znanja lahko nehote kupimo bolnega mladiča.

Telesno oceno dobi pes na vzrejnem pregledu, kjer psa natančno pregledajo, izmerijo in ocenijo. Odlična telesna ocena nam pove, da pes po izgledu ustreza idealni podobi predstavnika svoje pasme glede na pasemski standard. Prav dobra ocena pomeni, da pes kriteriju ustreza slabše in tako dalje. Pse z negativno ali komaj zadostno oceno se v vzreji ne sme uporabljati.
Ne smemo ocenjevati vizualne podobe psa po tem, da nima nobenih nazivov iz razstav. Lahko da lastniki razstav enostavno ne obiskujejo, pa ima pes odlično telesno oceno.

Iz preizkusov dela in naravnih zasnov lahko sklepamo o karakternih lastnostih psa, ki so tipične za določeno pasmo. Pri prinašalcih se opravlja preizkus prinašanja, pri ovčarjih paše itd.


Kaj mi bo rodovnik?

Ko se odločimo za pasemskega psa, se zanj odločimo zato, ker nam določena pasma ustreza tako karakterno kot vizualno. Le rodovnik nam zagotavlja, da sta oba starša tipična predstavnika pasme (karakterno stabilna, vizualno ustrezata standardu in sta zdrava) in da se bodo lastnosti prenesle na potomce. Seveda ne moremo predvidevati, da ravno naš mladič za določeno hibo ne bo zbolel. Tudi v leglih dobrih staršev se najdejo mladiči s slabimi kolki. Z načrtno vzrejo se pse z določenimi hibami ali drugimi napaki izloči iz vzreje, za to pa je potrebno opraviti še druge preglede, kar pa pomeni več stroškov. Če ima nekdo doma plemenko, ki ima (če vzamemo flate) slabšo glavo, bi po vsej logiki izbral zanjo primernega plemenjaka, ki ima glavo super zgradbe. Ta primer je bil podan zato, ker je pri pasmi slaba oblika glave zelo zaznavna-seveda ni nujno, da ima pes tako zelo očitno hibo.

Kaj pa, če je pes čistokrven, ampak rodovnika?

Čistokrvnih psov brez rodovnika NI. V kinologiji poznamo samo pasemske pse (rodovniški psi) in mešance (nerodovniški psi). Izraz čistokrvnost so si izmislili prodajalci psov, da so svoje mešance lažje prodajali. Prodajalci teh psov radi oglašujejo, da so njihovi psi potomci uspešnih staršev, da so izredno lepi predstavniki svoje pasme in da so zelo zdravi… Pojavilo se je že oglaševanje enega od staršev, ki je resnično znan kot izjemen pes, čeprav sploh ni v sorodu z leglom. Zakaj pa mladiči nimajo rodovnikov? Njihov odgovor se bo verjetno slišal, da so stroški preveliki, da so »pozabili« prijaviti leglo, da rodovnik ne zagotavlja, da je pes čistokrven, da je določen mladič nadštevilen, nepravilno obarvan, da je z urejanjem preveč dela... Seveda nič od tega ni res.
Vsako pasmo odlikujejo določene lastnosti, ki jih preverjajo na vzrejnih pregledih. Psi, ki ustrezajo pasemskim standardom tako dobijo vzrejno dovoljenje na podlagi katerega lahko njihovi potomci dobijo rodovnike.

Zakaj pes - psica ne dobi vzrejnega dovoljenja?
~Nezadostna/nezadovoljiva telesna ocena: pes vizualno preveč odstopa od standarda, da bi lahko še rekli, da je tipičen predstavnik pasme. Morda je nosilec dednih napak, ki so lahko napake v obliki telesa, višini, obarvanosti, pigmentaciji, ugrizu, pomanjkljivem zobovju ali pa izredno slabem telesnem stanju.
~Zdravstvene težave: izvid slikanja kolkov, komolcev, pogačic, pregleda oči ali drugega, za vzrejo predpisanega pregleda, je tako slab, da dobi pes oz. psica vzrejno prepoved-s tem prepreči širjenje dednih bolezni na potomce.
~Nezadovoljivo opravljen preizkus naravnih zasnov: pes ne kaže tipičnih karakternih lastnosti, ki so značilne za pasmo. Zapisi o delovnih izpitih nam veliko povejo o prednikih psa, ki ga kupujemo, saj se bodo značilnosti tudi prenesle nanj.
Rodovnike dobijo prav vsi mladiči v leglu , (ne glede na njihovo število ali obarvanost) dveh rodovniških staršev, ki imata vzrejno dovoljenje.

Če mladički nimajo rodovnika, gre za enega od teh primerov:
~vsaj eden od staršev nima vzrejnega dovoljenja. Lahko da psa sploh niso peljali na vzrejni pregled, lahko pa da ima vzrejno prepoved.
~vzreditelj ima z isto psico več kot eno leglo v koledarskem letu. Pravilnik dovoljuje samo eno rodovniško leglo na leto, saj se mora psica po kotitvi odpočiti. Rejci, ki parijo ob vsaki gonitvi imajo izčrpano psičko, ki koti mladiče slabe kvalitete, saj zanjo ni dovolj dobro poskrbljeno.
~vsaj eden od staršev nima rodovnika. Rodovnik, ki vam ga pokaže vzreditelj je morda ponarejen ali pa pripada drugemu psu.
~Rejec trdi, da je mladiček nadštevilen ali drugače obarvan za to ne dobi rodovnika. To je tudi laž, saj dobijo rodovnik vsi mladiči v leglu ne glede na število ali obarvanost.
Lahko se celo zgodi, da vam tak prodajalec ponudi nakup istega mladička z rodovnikom ali brez, seveda za različno ceno. To je še en nateg, ki vam mora takoj dati misliti. Mladiček ima rodovnik ali pa ga nima, nakladno pa se jih ne da priskrbeti, saj je treba po naskoku le-to ustrezno prijaviti.

Če gre za leglo dveh nerodovniških staršev, je zadeva še toliko bolj sumljiva. Dokumentov o izvoru psa ni, torej porekla ne moremo preveriti. Tako nimamo niti podatkov o uspehih in zdravju prednikov. Velikokrat se pojavijo legla, kjer lastniki za psičko zberejo najbližjega samca, ki morda za psičko sploh ne bi bil primeren, starša sta pasmi le vizualno podobna in nimata za pasmo značilnih karakterističnih lastnosti. To se po navadi pokaže ko psiček odraste.


Zakaj rodovniški psi stanejo več?
Se spomnite dneva ko ste kupovali avto?
Pozanimali ste se o čisto vsem, primerjali možnosti, kvaliteto ipd. Pes pa je živo bitje, ki vas bo spremljal več let in zanj ni pomembno prihraniti nekaj denarja, če si želite kupiti pasemskega psa, torej pravega predstavnika določene pasme?
Rodovniški psi stanejo več, saj so v leglu oskrbljeni s pravilno oskrbo, kvalitetno hrano, ter so maksimalno socializirani. Dobri vzreditelji bodo naredili vse, da bo psiček šel v prave roke in ga ustrezno pripravili, da bo bivanje v novem domu za vas in zanj prijetnejše. Starši imajo narejene vzrejne preglede, zadovoljivo telesno oceno, morda hodijo na razstave ali pa na delovne preizkuse. V končno ceno mladiča se vključujejo tudi rodovnik, razgličenje in druga cepljenja.


Ste še vedno za nerodovniškega psa? Pojdite v zavetišče, kjer se najdejo psi različnih barv, velikosti, karakterjev in starosti. Večina je rezultatov nerodovniške vzreje, nezgod ipd. Rodovniških psov je noter zelo malo oz. nič, saj odgovorni vzreditelji pse svoje vzreje, ki jih doleti ta usoda vzamejo nazaj k sebi.
Avtor sem jaz.